Očitno je, da na tem področju vlada dokaj velika metodološka zmeda in samo vprašanje je, ali je slučajna ali je tudi zavestna. Namreč v bruto domači proizvod se štejejo tudi prihodki nekaterih vladnih ustanov, se pravi se na ta način umetno povečuje bruto domači proizvod in z njim tudi odstotek rasti, po drugi strani pa v proračunski primanjkljaj se ne štejejo stvari, ki po svoji vsebini, ne samo po formi, sodijo tja. Docela jasno je, da tisti prihodki skladov in agencij, ki bi normalno sicer šli v proračun, imajo proračunsko naravo.