Predvsem smo soočeni z nekaterimi predlogi in zahtevami za širjenje pravic in obsega v obveznem zdravstvenem zavarovanju ter predlogi zakonskih rešitev, katerih sprejetje pomeni realizacijo dodatnih sredstev obveznega zavarovanja, ki niso bila planirana in za katere ni realnih virov za pokritje. Letos so se te zahteve stopnjevale tako, da jih zaznavamo kot svojevrsten naskok na doslej uravnoteženo in pozitivno poslovanje zdravstvenega zavarovanja, da tudi ta blagajna postane nelikvidna in posluje v rdečih številkah.
Čeprav bi bilo za mnoge zahteve s področja uvajanja novih zdravstvenih programov moč iskati rezerve s celovito politiko obvladovanja stroškov in racionalizacije v zdravstvu v okviru partnerskega dogovarjanja in določanja prestrukturiranja virov, zaskrbljuje način, kako se te zahteve postavljajo, namreč brez slehernega sistemskega pristopa, brez opredelitve virov in brez opredeljevanja prioritet.