Namreč, kot veste, je po novem državni proračun in vse ostale blagajne javnih financ razdeljen v tri dele, in sicer v del, ki govori o prihodkih in odhodkih, ki pokaže normalno pritekanje sredstev in pa njihovo uporabo za tekoče, investicijske potrebe, del, ki kaže na spremembe v premoženjski bilanci, to so predvsem dana posojila in pa odprodaja kapitalskih deležev države in pa seveda na drugi strani vračilo teh posojil ter tudi nakup ustreznih kapitalskih deležev. Povezava teh dveh bilanc je samo posredna, kar pomeni, da se denar iz privatizacije ne more prelivati oziroma pretakati v tekočo porabo, ampak samo v ustrezne investicijske odločitve, ki omogočajo ohranjanje ali povečevanje državnega premoženja, kar je konec koncev s strani dobrega gospodarja, kot naj bi država bila, ustrezen način tudi metodološko in ekonomsko-politično za vodenje vseh državnih financ.
K tistemu, kar je že bilo rečeno s strani predsednika vlade o mednarodnih
okoliščinah oziroma pogojih gospodarjenja za državo, ki na te okoliščine težko vplivajo, bi dodal samo naslednje.