Gre torej za predvsem poseben občutljiv problem zaupanja državljanov v institucijo države, v sposobnost in kompetentnost države pri pravičnem, strokovnem in pravno konsistentnem obravnavanju, v tem primeru mladih ljudi.
Ko govorimo o institucijah nadzora slovenske države, pa gre v tem primeru tudi za zaupanje v neodvisnost teh institucij, ker vsak sum vnašanja zasebnih interesov lahko posledično sproži kronično nezaupanje le-te v resorsko ministrstvo in njegovega prvega moža, pa tudi v sposobnost vlade in konec koncev tudi parlamenta kot vladi nadzorne in od nje neodvisne veje oblasti, da prepreči vse potencialne nepravilnosti v tej smeri. Vsako privatiziranje in vnašanje zasebnih interesov na področju vzgoje in izobraževanja je zelo občutljiva zadeva, tudi zaradi svoje včasih implicitno prepletene povezanosti z različnimi življenjskimi koncepti in prepričanji ter vsebinskimi opredelitvami.