Če želijo biti te institucije samostojne, kar so po zakonu, in same prevzemajo tveganja v svoji komercialni dejavnosti s svojim kapitalom, potem ne rabijo državne garancije za svoje zadolževanje. Če jo pa potrebujejo, kot jo mnogi drugi, zdaj famozni skladi, ki jih imamo in ki so tudi našteti tam v enem členu na koncu tega zakona, tisti pa brez državne garancije sploh živeti ne more, kot vidite, se ne uspejo zadolžiti, ne uspejo poslovati brez državnega jamstva ali državne pomoči, v obliki subvencij ali pa dokapitalizacij. In definiranje tega in to bo zdaj v tem novem zakonu, ki bo tudi predstavljen vam v tej prezentaciji meseca maja ob proračunu, bodo take vrste institucij, ki potrebujejo državno garancijo, konsolidirane v državni proračun oziroma v širše definirano državo, ker ne morejo biti zunaj tega in to je prva stopnja urejanja slovenskih javnih financ v tisto smer, ki jo predpisujejo mednarodni standardi, pa recimo manj jasno evropske direktive
oziroma evropska praksa.