Po svoje je na neki način ironija, se spomnim, da smo v prejšnjih parlamentih, nas je včasih sedelo tudi po sedem ali osem članov društva slovenskih pisateljev in zelo veliko kulturnikov. Zdaj se mi zdi, da je tako imenovanih kulturnikov, ki si s kulturo služimo sicer kruh zelo malo še v parlamentu, kljub temu pa sprejemamo se mi zdi, na neki način enega najbolj kulturnih zakonov. Ni slučajno, da smo tako enotni, tudi če se spomnite, na terenu hodim včasih za 8. marec in 8. februar nastopati, imam govore v raznih knjižnicah in občinah.