Pri izvajanju zakona pa si je upravni organ pri ministrstvu za delo dovolil postaviti dodatni pogoj za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja s tem, da je naročil upravnim enotam s posebnim navodilom, da je po tem zakonu moral biti kraj, iz katerega je bil prisilni mobiliziranec vpoklican, geografsko gledano tudi v mejah znotraj Štajerske, Koroške oziroma Gorenjske. Zgodovinsko dejstvo je, da je okupator, zlasti veliki nemški, takoj po okupaciji, 6.4.1941, začel premeščati delovno silo na Spodnjo Štajersko, Koroško in Gorenjsko, glede na svoje področje in na svoje potrebe na samo področje rajha in okupirane Avstrije. Za potrebe svoje industrije je takrat seveda svoje državljane vpoklical v vojsko in tja premeščal ljudi iz Slovenije.