Določena proračunska sredstva, in to velika, namenjamo direktno posameznim podjetjem, ker je učinek vprašljiv. S tem polnimo oziroma si onemogočimo druge manevre z javnimi sredstvi, ki bi bili mogoče bolj potrebni na drugih področjih, recimo na enakomernem regionalnem razvoju, na zagotavljanju sociale, zdravstva, pokojninskih reform, po drugi strani pa v neenakopraven položaj postavljamo vsa tista podjetja, ki do teh investicij niso sposobna priti. To nam je bilo na zelo lep in plastičen način prikazano pri vprašanju davčne politike in pomoči dveh evropskih držav, Nizozemske in. Nizozemci so sprejeli strategijo zniževanja davkov in tako omogočajo vsem podjetjem približno enake pogoje, Francozi se pa kar naprej ukvarjajo z reševanjem posameznih panog in zato čedalje bolj tonejo v proračunski primanjkljaj, hkrati se jim pa brezposelnost ne zmanjšuje, ampak se jim celo povečuje ali pa ostaja vsaj na isti ravni.