Če ta strošek ni potreben, potem ne vidim nobenega smisla, da bi ta strošek naprtili na grbo ali državi ali slovenskemu elektrogospodarstvu, če ni potrebe. In če minister ocenjuje, da je dve leti zadosten rok, da se elektrogospodarstvo samo usposobi z reorganizacijami, torej ali z nekim združevanjem proizvajalcev električne energije ali z neko dokapitalizacijo privatnega kapitala, domačega ali tujega, ali z nekimi drugimi ukrepi - skratka, če je dve leti zadosten rok, potem se mi zdi seveda primerno pritisniti ta hip na sivo tipko za ta dveletni odlog, ki nekaj stane. V resnici to ni zakon, ki bi - seveda posredno pomaga slovenskemu elektrogospodarstvu, ker mu daje še nek čas, v resnici pa ta hip pomaga predvsem državnemu proračunu, zato, da teh 13 ali 14 milijard tolarjev jamstev ne bo zapadlo letos, ampak da bodo zapadla neko drugo leto, čez dve leti, ko pa morda res ne bodo zapadla, če bo ta, za katerega so dana jamstva, torej elektrogospodarstvo,
že kaj bolj usposobljeno plačevati svoje obveznosti, kot je ta hip.