Kot rečeno, bodo verjetno naknadno usklajevanja nekatere razlike med bilančno projekcijo vlade in finančnim načrtom zavoda zbližala, ni pa pričakovati strokovne usklajenosti in enotnosti pri ponovnem planiranju negativnega finančnega poslovanja. To dejstvo pa bo moral zavod na koncu vendarle sprejeti in ga kot šibkejša pogajalska stranka tudi upoštevati, če je glede na dejanske razmere pri zagotavljanju sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sploh še mogoče govoriti o tem, da ima zavod na tem področju v praksi sploh še kakršenkoli omembe vreden predlagateljski položaj, ki pa mu ga sicer veljavna zakonodaja v nasprotju z realno prakso formalno še vedno zagotavlja.
Prav iz tega razloga je zavod dolžan opozarjati tudi na neprijetne in mnogim težko sprejemljive danosti, ki se kažejo v potrebi po planiranju takih fiksnih postavk dejanskih odhodkov, ki se v resnici realizirajo tudi, če se v državnih dokumentih planira drugače.