Mislim, da je nastopil trenutek, ko se je treba odločiti, kaj bo v obdobju tega srednjeročnega obdobja ostala dejanska prioriteta slovenskega gospodarstva, koliko teh projektov je možno dejansko izvajati v praksi in na kakšen način jih je dejansko možno financirati. Dokler bo obstajala shema, da so osnovni viri financiranja državni proračun in tuji in domači krediti, toliko časa, verjetno, ni možnosti, da bi dosegli odstotke, ki si jih zapisujemo v razne dokumente oziroma jih bomo dosegali na način, ki ne bo dajal makroekonomskih in mikroekonomskih pravilnih rezultatov.
Če se ne bomo odločili, in tukaj je kritična točka odločitve, ali in koliko bo Slovenija sprejela, da se lahko v javnem sektorju pametno, organizirano in strokovno neoporečno začne proces uvajanja privatnega financiranja v javno infrastrukturo, do takrat, če tega ne bomo storili, bodo seveda vsi napori v okviru državnega proračuna in pa javnih financ odšli v prazno.