To se pravi, da nam v tem trenutku manjkajo najmanj 3% točke bruto domačega proizvoda, ki bi omogočal tako ambiciozne zastavljene programe, kot so v posameznih racionalnih programih, strategijah, tolarjih ipd.. Tega denarja Republika Slovenija na način, kot se sedaj razmišlja o investicijah v infrastrukturi, investicijah v javnem sektorju enostavno nima oziroma bo izsilila, če bo tako razmišljala, nekvaliteten in neustrezen fiskalni primanjkljaj.
Mislim, da je nastopil trenutek, ko se je treba odločiti, kaj bo v obdobju tega srednjeročnega obdobja ostala dejanska prioriteta slovenskega gospodarstva, koliko teh projektov je možno dejansko izvajati v praksi in na kakšen način jih je dejansko možno financirati.