Namreč, na eni strani obstaja v Sloveniji velika iluzija, kako je možno dodatno dosegati olajšave v poslovanju gospodarstva, s selektivnimi ali linearnimi zmanjševanji davčnih obremenitev. Na drugi strani, obstaja podobna iluzija v tem, da je moč in da je potrebno povečevati socialno stabilnost, širiti socialne pravice in dosegati podobne cilje na področju javne infrastrukture, to se pravi investicij v javnem sektorju, da ne govorimo o privatnih investicijah, ki direktno niti niso povzročene, niti omogočene s strani javnega sektorja.
Te iluzije povzročajo na koncu javnofinančne težave, nesorazmerno strukturo državnega proračuna in javnih financ in iz tega naslova napačne signale, ki jih dobiva narodno gospodarstvo, predvsem privatni sektor v Sloveniji o tem, kaj je možno, kaj je vzdržno in kaj je zaželeno.