Torej zavestno gremo v precej napete postavke. To nas po eni strani sili v uspešna pogajanja s socialnimi partnerji, sindikati, da to realiziramo, po drugi strani pa še v toliko večji pritisk po racionalizaciji v posameznih ministrstvih, posameznih državnih organih. Pokazalo se je že v preteklih letih, da samo načelna izhodišča, ki jih sprejema le vlada ali kakšen drug organ o tem, da naj bi dosegli bolj umirjena gibanja plač, da naj bi dosegli racionalizacijo, zmanjšanje zaposlovanja in podobno, da tega enostavno ni možno doseči, če seveda obstaja zavest, da sredstva kljub temu so na razpolago in da bodo prišla.