Resolucija Sveta Evrope res daje prednost drugačnim sredstvom, kjer je to mogoče, vendar pa lustracije ne prepoveduje, nasprotno, daje celo smernice, kako naj se izvaja.
Prvi lustracijski predpis v Sloveniji je bil tako imenovani amandma, Uradni list Republike Slovenije 19/94, ki določa, da ne morejo biti izvoljeni v trajno sodniško funkcijo sodniki, ki so sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine. Zoper to lustracijsko določbo je nato tedanji sodnik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije sprožil ustavni spor, vendar je Ustavno sodišče ugovor o protiustavnosti zavrnilo in odločilo, da ne gre za nedovoljen poseg v temeljne človekove pravice in svoboščine, saj za lustracijo obstajajo stvarni razlogi: delavci, sodelavci tajnih služb in funkcionarji totalitarnega komunističnega režima, ki so še vedno na oblasti.