To se pravi, da meni ostane samo tisto, kar sem doživel in kar mi je zarisalo spomin. Mislim, da to slovo od preteklosti ne more biti kar naenkrat sedaj predvsem dostojanstveno, kar pomeni zelo korektno, zelo vzvišeno, v tem smislu, da se da vsaki stvari pravo mesto humano, pa da se vse stvari spravijo na tista humane principe in načela. Vendar, od kod slovo?