Opravičilo je torej najti drugje - potreben je antikomunizem, ki naj bi legitimiral težnje svojih nosilcev za oblast. Antikomunizem ne toliko kot ideologija, temveč kot politična praksa tistih, ki se bojujejo za oblast zoper tiste, ki so imeli oblast doslej. Ti naj bi bili predstavniki kontinuitete, ki jih ti antikomunisti po svoje določajo sami, in če se bojuješ za oblast ne da bi se opiral na družbeno soglasje, ki bi bilo splošno sprejeto, je treba to stremljenje opravičiti z napol obsednim stanjem.