Gospodu bi rekel, da nisem ocenil resolucije, da je prišla prepozno, ampak pozno, vendar še vedno zadosti zgodaj, da se pogovarjamo sodobniki tistega časa in da se s to stvarjo ne bo treba spopadati našim otrokom. Posebej sem tudi poudaril, da nisem za to, da se kaj pozabi in da je pozabiti neumno, da pa je dobro odpustiti. Medvojni čas pa je zajet v tej resoluciji samo v eni točki in samo enostransko, tako da ne morem mimo tega in zaradi tega sem tudi omenil to, da me moti, da ni vse, da tudi druga stran ni tangirana.