Koliko je med nami takih, ki žalujejo, žalujemo recimo, da danes v arhitekturi ne premoremo kakšnega, da kinematografija nima takih režiserjev, kakršna sta bila včasih in, v zabavni glasbi na televiziji, da ni več takih popevk in nadaljevank, kakršne so bile v 60-ih letih. Dandanes dodajajo, da gre vse skupaj kakor k hudiču in samo navzdol. Dejstvo je, da ima preteklost v očeh vedno neko avro, preteklost vidijo kot mit, ki mu tako kakor antični smrtniki ne morejo ubežati, ker jim je usojen.