Jaz mislim, da zato, ker v preteklih letih po spremembah nismo bili sposobni ali nismo zmogli ali pa morda nismo hoteli povleči nekaj razlik v vrednotenju časa, ki smo ga živeli. Tako se danes dozdeva, da je slovenska javnost nekako razdeljena na tiste, ki črpamo svojo svobodomiselnost in svojo vrednostno dediščino v partizanščini, v uporu proti okupatorju, kot izrazu nekega iskrenega domoljubja, in tistih na drugi strani, ki v tem uporu, v tej partizanščini, v tem iskrenem domoljubju niso uspeli videti drugega kot pravzaprav začetek socialne komunistične revolucije, ki je po vojni zahtevala mnoge žrtve in prizadejala dejansko mnoge krivice. Ta razlika se vleče vse do današnjega dne in je prej ko slej povod za to razpravo.