V Antiki je to pomenilo postopek, s katerim je skupnost očistila onesnaženja, to je kolektivne krivde ali nesreče in slabega ravnanja o določenem obdobju. Ta lustracija se je odvijala z obrednim žrtvovanjem živali ali z odstranitvijo, izgonom živali ali ljudi, ki naj bi to ne čistost vsebovali ali predstavljali.
Onesnaženost zgodnje postsocialistične družbe izhaja iz ambivalentnega položaja državljanov v socialističnemu sistemu, ko je bil hkrati žrtev sistema, hkrati pa jo je ta prisilil v neprostovoljno sodelovanje z njim.