Namreč resnici, v kateri ugotavljamo, kako smo indiferentni in nič nas ne briga, kaj se dogaja z asimilacijo naših ljudi v zamejstvu in po svetu. Ko gledam sprejemanje proračuna za tekoče leto in tudi vse tisto, kar smo poskušali, da bi ta proračun imel in imel predvsem v smislu urejevanja nekih temeljnih problemov, ki so, potem mi je jasno, da pri nas v vladi in pri tistih, ki to vlado zagovarjajo, ne obstaja nobeden ponos. Nobenega ponosa ni na to, da se naši ljudje v zamejstvu in po svetu trudijo, skušajo biti lojalni državljani, si prizadevajo, skušajo vzgajati mladi rod in prenašati to slovenstvo v prihodnje čase.