Verjamem, da ni težko soglašati z ugotovitvijo, da je vsak primanjkljaj, večji ali manjši za državo, ki se poteguje za zadovoljivo rast družbenega produkta, ki se želi postaviti ob bok razvitejšim evropskim kolektiven, neprimeren in celo oviralen. Razen če, in znova smo pri č-eju, če zasluži vlaganju v razvoj oziroma ustvarjanju pogojev za večjo produktivnost, za večji prihodek, za bolj dinamično rast, seveda v korist novih delovnih mest, večje socialne varnosti in višanju individualnih in kolektivnih življenjskih standardov. Stroka, tudi tista, ki ni v službi te ali one politike ocenjuje, da pretiranega razvojnega poslanstva v predlogu letošnjega proračuna ni.