Predstavniki vlade so bili deležni očitkov, da gre le za poračun in ne proračun, da je tak proračun, kakršen je, slaba popotnica pogajanjem z Evropsko unijo, da je težko sprejemljiva realna rast proračuna, da ni dane zadostne podpore izvoznemu gospodarstvu in naložbam itn. Po drugi strani pa je bilo v zagovor temu izrečenih tudi vrsta trditev oziroma resnic, kot jih je videla druga stran. To je na primer, da je proračunski primanjkljaj posledica zatečenega stanja za plačilo obveznosti, nastalih v preteklih letih, da je proračun razvojno naravnan, saj vključuje izdatke za financiranje obveznosti sanacije bank, unovčenih jamstev, transfer sredstev ZPIZ-u itn., kar vse je bilo namenjeno razbremenitvi slovenskega gospodarstva, pri čemer je potrebno posebej poudariti, da je sredstev, ki pomenijo neposredno subvencioniranje oziroma posredno subvencioniranje gospodarstva v državnem proračunu za 3,2% bruto domačega proizvoda.