V tem primeru je bil zakon, ki je omogočal približno 1 milijardo nemških mark, govorim na okroglo, sredstev, ki bi se lahko porabila za ta namen, je bilo jasno, da če bi izkazali te poslovne dogodke same nabave opreme, ki sicer niso investicija, ampak je, kot veste po mednarodnih standardih potrošni material, vojaška oprema namreč, bi se izkazalo, da bi bil delež vojaškega proračuna v državnem proračunu krepko čez 3% družbenega proizvoda oziroma bruto domačega proizvoda in da bi takrat enostavno popolnoma izmaličili sliko državnega proračuna. Način, ki je bil predlagan in ki ga je Ministrstvo za finance tudi sprejelo oziroma ga tudi samo predlagalo, v tem delu je navedba poslanca gospoda točna, je bil, da se zaradi enakomerne obremenitve državnega proračuna uporabi pravilo vključevanja v državni proračun anuitetnih odplačil nabave sredstev za obrambo, kar je seveda enako kot sama nabava. Zakaj?