In zadnje. Najbrž ni v posebno čast vladi, da o dovolj pomembnem zakonu razmišlja na način, kakor razmišlja v primeru kmetijsko-gozdarskih zbornic, da je to stvar, ki jo vsaka vlada in vsak minister postavi malo drugače, da se najprej ugotovi vsakokrat, da je to stvar, ki jo je treba v tisti sekundi sprejeti, mi smo take situacije že sprejeli, kasneje pa leto ali dve stoji in se na tej točki nič ne dogaja. Potem se zopet ugotovi, da je treba takoj sprejeti in jaz se bojim, ker je bilo tako že najavljeno.