Tak primer je, kot je bil prenos v zadnjem letu na področju šolstva in še nekje drugje, zamegljuje primerljivost in seveda glede na situacijo, da je v povprečju 4,5% družbenega proizvoda namenjenega za delovanje lokalnih skupnosti, kar je daleč od nekaterih evropskih standardov.
Nadalje je bila v razpravi poudarjena dokajšnja nepreglednost oziroma nered na področju sofinanciranja investicij, ko se država pojavlja kot sofinancer investicij na področju lokalnih skupnosti. Zaradi pomanjkanja oziroma nedorečenosti kriterijev oziroma meril se dogaja zlasti na področju infrastrukture, kjer se posamezna ministrstva pri istih projektih pojavljajo večkrat in zaradi tega ni pregledno, kako oziroma kolikšna sredstva posamezni interesenti oziroma posamezne lokalne skupnosti uspejo pridobiti iz naslova sofinanciranja iz državnega proračuna.