Zaradi tega mislim, da ni nihče frustriran, jaz še najmanj. Če se spominjam tistega dne, marca leta 1994, ko sva sedela s predsednikom vlade tamle v eni sosednji sobi, se mi zdi, da je bil frustriran nekdo drug, ne pa jaz. In tudi z moje strani ni nobene osebne zamere, ne do gospoda, ne do kogarkoli drugega; tako on, kot nekateri drugi so bili takrat uporabljeni kot orodje in ko so odslužili, so jih dali na stran, tam kjer so zdaj.