Naslednje je tudi odločanje mimo uradnih inštitucij - tako kot včasih. Zato ni čudno, če imamo več zunanjih ministrov, ki nakupujejo tudi orožje za nekaj 100 milijonov tolarjev, to je ravno toliko, kot je primanjkljaja v letošnjem proračunu, ki potem kupijo takšno orožje, da je bolj nevarno za lastne vojake, kot je za sovražnika in to orožje tudi veselo poskakuje na tem našem slovenskem terenu, ker to ni tisti pesek svete dežele, kjer je bilo kupljeno. Navsezadnje to ne bi bilo nič hudega, če bi tam kupovali, če bi to koristilo slovenski državi, vendar žal, kot sem že omenil, ravno ne koristi.