Torej sili kmeta, da vse bolj opušča obdelovanje travnikov, oskrbo pašnikov, s pridelavo krme pa sili na najboljše njive. Tako kmetijsko politiko objektivno spodbuja zaraščanje kmetijske zemlje, s tem se zmanjšuje kvota najprej v poljedelstvu, kajti za pridelavo silažne koruze v Evropski uniji, ni nobenih direktnih doplačil, na drugi strani pa tako utrpi škodo živinoreja, saj je v Evropski uniji dovoljena le 2,5 živine na ha.
Ministrstvo še ni predložilo pomembnih zakonov, kot npr. zakon o kmetijah, zakon o prometu s semenom in s sadikami itd.