Na prvem mestu so izpostavili predvsem dejstvo, da predvsem pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja izhajajo iz sprejetih zakonov; da je prelivanje iz proračunske blagajne v pokojninsko blagajno za to nekaj povsem normalnega, pa četudi gre za 50% povišanje tega prelivanja v letu 1997 v primerjavi s preteklim letom in da to znaša kar debelih 112 milijard slovenskih tolarjev in kljub dejstvu, da je to eden od glavnih razlogov načrtovanega primanjkljaja v proračunu za leto 1997. Ob takšnem ravnanju in izgovarjanju vlade, da velja opozoriti, da je njena naloga tudi ta, da spremlja in ocenjuje možnost izvajanja posameznih zakonov in tudi dejstvo, da pravočasno predlaga spremembe teh zakonov, če jih je v praksi nemogoče izvajati. To nenazadnje izhaja tudi iz poročila Varuha človekovih pravic za leto 1996, ki sem ga že omenil in v katerem je zapisal, da bi morala izvršilna oblast biti veliko bolj dejavna ob vsakem primeru, ko zaradi
nepredvidenih okoliščin ni mogoče dosledno spoštovati zakona, njeni ukrepi - misli pa ukrepe izvršilne oblasti - bi morali težiti k čimprejšnji vzpostavitvi zakonitega stanja.