Takrat je bilo rečeno z vladne strani, da je do tega prišlo zato, ker smo bili tako dobri v diplomatski ofenzivi, da so se ZDA ustrašile, da bi preveč napredovali in da bi bilo potem nemogoče uveljaviti svojo voljo za čim manjši krog širitve. Verjetno je bila ta izjava rezultat šoka ali pa tudi zadrege ob misli na to, kako se bo slovenski javnosti pojasnilo, zakaj nismo zraven, če se je vseskozi govorilo, da smo prvi kandidat.
Končna odločitev predsednikov držav in vlad, držav članic zveze Nato, ki je bila sprejeta na madridskem vrhu 8. julija 1997, za vse tiste, ki so bolj natančno spremljali razplet dogodkov v zvezi s tem vprašanjem, v mednarodni javnosti ni bila presenetljiva.