Tudi tu je prav, da gledamo to kot na civilizacijsko vprašanje, ne pa prvenstveno socialno vprašanje. Kajti ravno gibanje je pogoj, da se tudi invaliden človek oziroma družinski član lahko integrira v družbo in tudi upravlja vse človekove dejavnosti.
Zato predlagam, da Državni zbor ponovno ne potrdi tega zakona, ampak se da možnost predlagatelju zakona, da v sodelovanju z invalidskimi organizacijami, katere je doslej izpuščal, pa so vendar tu inštitucije, ki na podlagi strokovnih osnov proučujejo te stvari, pripravi dopolnitev tega zakona v taki meri, da ne bo prihajalo do novih problematičnih situacij.