Zmanjšala se je tudi pripravljenost za sprejem nekaterih ukrepov, ki bi lahko že bili ali pa bolje izvedeni še pred pomembnimi sistemskimi spremembami. Gre za nekatera povsem temeljna vprašanja obstoječega zavarovanja, kot so na primer točnejša opredelitev vštevanja posameznih prejemkov v pokojninsko osnovo, določitev omejitve, da v nobenem primeru ni pravic brez vplačila prispevkov, definiranje sprejemljivega obsega socialnih korektivov, podaljšanje obdobja za vštevanje plač v pokojninsko osnovo, nadaljevanje že začetega postopka zviševanja starosti kot pogoj za upokojitev, še nadaljnja sprememba sistema indeksacije, sprejem davčnih stimulacij za dodatna zavarovanja in podobno. Dobiva se vtis, da je bilo že leto 1992 bolj ugodno za vse večje sistemske spremembe, kot so kazale tedanje ocene, pa tudi, da je bilo kasneje morda preveč energije namenjene sistemu usklajevanja pokojnin z ukinitvijo poračunov.