Pri investicijah je, kolikor je bilo to mogoče v tem kratkem času za proračun za leto 1997, prišlo do prvega poskusa selekcioniranja prednosti. Ne more biti vseh približno 12 ali 13 sektorjev hkrati deležnih enakega obsega sredstev za investicije v naslednjem obdobju, ob predpostavki, da se bo zgodilo na drugih elementih državnega proračuna in javnih financ tisti premik iz strukturne narave, ki bodo zmanjšali obseg teh sredstev - in delež teh sredstev v proračunu seveda se bo sprostilo nekaj več prostora za investicijsko dejavnost države, pri čemer pa velja, da bi moralo ob razpravi za proračun 1997 in 1998 priti jasno do izraza, kaj so v tem trenutku res dejanske prioritete. Težko bi bile hkrati prioritete enak tempo investiranja, recimo, na vseh sektorjih, ki jih v tem trenutku poznamo in kjer se želi v bistvu investirati, približno za toliko, da bi moral biti družbeni proizvod približno za 5% večji, če bi želeli vse te nacionalne programe tudi
dejansko uresničiti.