Skupaj, to se pravi nepovratnih sanacijskih posegov v višini 16,4 milijarde tolarjev, dodatno k temu se predlaga dvig limita za poroštva po zakonu o jamstvih za kredite za trajno-obratna sredstva Slovenskih železarn v višini cirka 6 milijard tolarjev tako, da je skupen znesek upoštevaje po tem nepovratne oblike intervencije, oziroma sanacijskih posegov in pa dvig zneska poroštev na nivoju 22,2 milijardi tolarjev.
Pri tem se odpira ključno vprašanje ali je na eni strani ta obseg intervencije države zadosten, zato da zagotovi uspešno nadaljevanje izvajanja sanacije slovenskih železarn ob temeljitih in odgovornih notranjih ukrepih za izvajanje te sanacije. In ali ta obseg obveznosti ne posega preveč v javne finance na ta način, da v bistvu tej panogi namenja preveliko državno podporo oziroma ali se bodo na drugi strani ta sredstva tudi na najbolj racionalen način lahko uporabila.