Moram povedati, da je bilo v tistih časih tudi veliko navez z avstrijskimi železarnami in nemškimi in da smo imeli koncept, v katerem bi postali delni lastnik. Se pravi, da bi se ta medsebojna kooperacija, za katero so smatrali, da je zelo obetavna in da so tudi naši, bom temu rekel, železarji, to je bil včasih, saj veste, tudi malo bolj čuden izraz, bolj bi rekel jeklarja, ampak žal se je prijel bolj železarji, čeprav vemo, da je namen, kako stopiš rudo ali surovino, da se potem prideluje v višje stopnje kvalitete od jekla do specialnih jekel in posameznih vrst, kar se temu reče, v čim večjo dodano vrednost.
No, tega medsebojnega sodelovanja je bilo obetavno predvsem to, da se medsebojno sodeluje, Avstrijci in mi in seveda ustrezni gospodje iz Avstrije so bili navdušeni, ko so opazili, ko so pretehtali, ko so pregledali, ko so posneli znanje v tehnološkem nivoju, znanju in skratka, tudi samemu izgledu.