Po drugi strani ugotavljam tudi neko napetost, neko živčnost v tej dvorani, nismo več pripravljeni drug drugega poslušati, posebej me pa moti to, sam se vedno trudim, da sem takrat tiho, ko nekdo govori tu za tem odrom in bi želel, če bi bilo možno, to bi bila moja želja, da bi to kulturo vnesli nazaj. Če je dolgočasen, se je potem boljše umakniti iz dvorane kot pa klepetati, ko postane podobno kakšni tržnici ali pa v Škofji Loki po maši, po 10.00 uri. Moja pripomba gre v tisti smeri, ko pravijo: "Kaj se bojite tega pridružitvenega sporazuma, kaj se bojite, da bo slovenska zemlja razprodana?"