Enako velja tudi za postopke stečajev in likvidacij, kjer predlagamo dopolnitev, ki omogoča, da stečajni upravitelj v primeru začetega stečaja izloči terjatve, ki jih imajo stranke iz drugih republik naslednic bivše SFRJ, do dolžniške strani do trenutka ugotovitve sporazuma o sukcesiji med temi partnerji.
Zakon sam po sebi ne preprečuje bilateralnih, dvostranskih poravnav, kompenzacij ali drugih dogovorov med prizadetimi strankami, ki niso začete na sodiščih, to se pravi tam, kjer je obojestranska volja partnerjev jasno izražena. Na ta način smatramo, da v bistvu ščitimo slovenski pravni prostor na ustrezen način, damo možnost slovenskim sodiščem, da v skladu z zakonom postopajo in seveda se s tem ravnamo po nekem pravnem redu, ki ne pomeni reševanja vprašanja, kot se rešujejo na nekaterih drugih območjih bivše Jugoslavije, da se pač z nepisanim pravilom taki predmeti na sodiščih ne obravnavajo in s tem seveda, kot sem prej povedal, krni
tisto, kar je po zakonu oziroma po obligacijskih razmerjih bilo potrebno izpolniti.