Skratka, zopet ena negotovost, ali smo na tem področju dovolj pravočasno bili celovito seznanjeni s problematiko in jo pripravili, ali pa tudi tu nihamo iz enega velikega optimizma v pesimizem, kar ne daje zaupanja, da smo pripravljeni v zadostni meri. Zato se ne čuditi, da se tudi na tej točki potem pojavljajo morda, po mojem, tudi nerealne zahteve, kaj bi bilo treba vse v 14 dneh sprejeti, ker lahko da bo tisto, kar bi bilo treba v 14 dneh sprejeti, po kvaliteti in odločitvah slabše, kot pa če bi sprejeli v mesecu, dveh ali pa treh po normalnem postopku, samo razumeti je treba, ker zaupanja v to, da je vlada temeljito premislila stvari in da je dobro pripravljena, kako jih bo rešila, enostavno iz lastnih izjav, ki jih ta vlada daje, enostavno ni mogoče gojiti. In ob tem bi rekel samo še dvoje.