Potem se je po demokratičnih volitvah do neke mere vzpostavila bipolarnost v formalnem smislu tudi oziroma institucionalnem, ker so pač stranke, je prišlo do demokratizacije, ki je omogočila izražanje drugačne miselnosti in se je na simbolični ravni seveda vzpostavila bipolarnost na temo revolucije, na temo drugih zadev iz preteklosti, na temo vzgoje in podobno. In gotovo so stranke, ki so šle takrat pred štirimi leti v novo koalicijo, mislim Socialdemokrate in Krščanske demokrate ob LDS-u in Združeni listi, gotovo je takrat šlo za poskus preseganja bipolarnosti. Vendar ta poskus ni uspel ravno zato, zaradi tega, o čemer sem že govoril.