Ob bobnanju so naznanjali ime zadolženca, kraj ter čas razprodaje premoženja. Premoženje so lahko razprodajali prosto, vsak je vzel, kar je plačal, v primeru bolj zanimivih predmetov ali nepremičnin pa se je izvajala dražba, ki so jo zaradi načina oznanjanja poimenovali dražba na boben. Dražbo sta izvajala bobnar, ki je bil lahko obenem tudi kričač, ter uradnik, ki je poskrbel za pravnoformalne zadeve.