Zakaj, kdor močno ljubi, ne živi več v sebi, ampak v tistem, kar ljubi; in čim bolj se oddaljuje od sebe ter prehaja v predmet svoje ljubezni, tem slajše je njegovo ugodje. Zato pa, če hoče duša misliti na to, kako bi ušla telesu, in svojih organov ne uporablja normalno, se more brez pomisleka in po pravici reči, da je njeno početje blazno. Kaj naj bi sicer pomenila fraza, ki jo tolikokrat slišimo: ta človek ni pri sebi, ali: vrni se vase, ali: k sebi je prišel?