nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Praznovanje zadnjega oziroma zadnjih rojstnih dnevov je menda podobno prvemu, ko se obrazi - tako čudno spačeni in začudeni - sklanjajo nad negibnim slavljencem. Če že ne leži, potem bržčas slabo sliši in se zatorej kmalu umakne iz družbe, ki se je zbrala prav njemu v čast, nato pa tako zelo švigala z besedami, da ni iz govorjenja izluščil nič. Čeravno se iz upokojenske samote ne kaže norčevati, saj jo doma, v bolnišnici ali kjer koli že spremljata strah in bolečina, tudi njej ne kaže prizanašati.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani