nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
V mogočni senci zaznamo še eno umetničino ironijo; njeni obrisi spominjajo na ikonografski tip zavetnice, ki pod zavetje svojega plašča sprejme vse ljudi.
Na postavkah pojma minljivosti nastaja interakcija umetniškega delovanja Olafurja Eliassona z gledalcem. Eliasson, rojen na Islandiji, v živem prostoru, ki se zaradi stalnega gibanja štirih osnovnih elementov vsakodnevno preoblikuje, je z dokaj preprosto tehnologijo že v prejšnjih projektih poustvarjal naravne pojave (npr. s stroboskopom »zamrznjene« kapljice, lom svetlobe na vodi, ki ustvari v prostoru mavrico, skozi luknjo v stropu projiciran dnevni Sončev sprehod po tleh galerije, gibanje vzdolžnih žarkov po stenah); pogosto tako, kot je to počela losangeleška skupina umetnikov iz 70. let in to imenovala And Space (še danes sta njena najvidnejša predstavnika Turrell in Irwin, slednji je na Eliassona vplival neposredno).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani