nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Zanimivo, da figurice oz. igrače, zbrane z različnih vetrov (nekatere poznamo iz otroštva staršev, druge iz lastnega otroštva, tretje pa so že last naših otrok), ne delujejo zaprašeno, čeprav je ena poglavitnih značilnosti teh umetelnih posnetkov žive, nežive in fantastične narave ta, da se v trenutku postarajo, zaprašijo, polomijo, skratka, da je njihova življenjska doba omejena na trenutek prvega stika - v naslednjem hipu že začno umirati in jih je treba nadomestiti z novimi.
Novo življenje plastosov omogoča njihova nenavadna postavitev v prostor, mizanscena, bi lahko rekli, pa izvirne in nerealistične situacije oziroma razmerja, v katera jih »doktor« postavlja, pa še množica presenetljivih detajlov, malone kongenialnih sopostavitev na videz nezdružljivega. Tako je za skulpture značilna čvrsta in duhovita notranja režija, v kateri noben junak teh dramatičnih svetov ne visi v prostoru brez vloge in zaposlitve: Katastropolis je resnično poln življenja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani