nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Premier Massimo D', ki je v ponedeljek podivjal zaradi razbijaške akcije socialistov (zamerijo mu, ker njihovega idola Craxija ni bil sposoben pripeljati domov brez okov in zapornih kazni, čeprav je bil obsojen na deset let ječe in čeprav je pobegnil v Tunizijo, da ne bi bil zaprt) in njihovih prisklednikov pri poskusu še enega dvornega udara, je nenadoma ugotovil, da v Italiji pravzaprav ni prav nobenega razloga, da bi odstopil oziroma da bi morala država še enkrat zdrsniti v usodno vladno krizo.
Ugotovitev, ki jo utegne D' sicer pozabiti že ta teden, vreči puško v koruzo in odstopiti, ni bila iz trte izvita, pa tudi osamljena ne, saj je sprožanje krize skoraj tako nesmiselno kot je bilo lansko strmoglavljanje Romana Prodija (pri čemer D' menda tudi ni bil čisto nedolžen), in skoraj hkrati so podobne, celo enake stvari ugotavljali najprej nekateri komentatorji, ki nikakor ne sodijo med D'Alemove zaščitnike, še bolj pomenljivo pa je, da so se oglasili močni in
vplivni delodajalci.
Šef firme Pirelli Tronchetti Provera je spodbujevalce krize iz druščine triperesne deteljice (bivšega predsednika Cossiga, socialista Bosellija in republikanca La Malfo) obdolžil, da se gredo čudno temačno igro, v resnici pa nimajo nobenega alternativnega projekta, tudi nobenega argumenta ne, s katerim bi lahko razložili svoje početje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani