nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Kljub temu da so si posamezne Kapusove slike med seboj podobne, v nobenem primeru ne gre za repetitivni vzorec variiranja na določeno oblikovno temo, pač pa za poudarjanje enkratnosti vsake slikarske izjave, ki tudi z minimalnimi modifikacijami vzpostavi novo, avtonomno entiteto z lastnimi pomenskimi implikacijami in perceptivnimi posebnostmi. Če parafraziramo trditev, ki jo je umetnik zapisal v tekstu Hipotetičnost slikarstva, objavljenem v katalogu svoje nedavne razstave v galeriji Kos (septembra/oktobra letos), namreč da »lahko (slikar) register nedostopnega preigra v drug moment prav s tem, da formira nezamenljivo, konkretno in specifično, čutno nazorno raven podobe«, nam je paradoks (ne samo Kapusovega) slikarstva umljivejši in v zmuzljivosti svoje ubeseditve tudi postavljen tja, kjer besede niso potrebne - v obzorje vidnega.
Monografiji o NOB
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani