nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
V pesniški (umetniški) izkušnji prek podob, po analogiji, doživljam predvsem svojo konkretno, nepoljubno, osebno povezanost z vsem, kar je. Pogoj tega je, da »oživi« moj globinski »jaz«: da stopi v ozadje identifikacija z biološko-socialnim sebstvom in se okrepi sicer ves čas pod površino oblik vsakdanjega življenja prikrito tleče občutje moje duhovne biti, v kateri so zaobjeti, povzeti in preseženi fizikalistični in družbeni vidiki moje osebe. Ko tako po lastni odprtosti za poezijo (ki včasih vključuje tudi aktivno samopripravljanje) in pod vplivom njene govorice vstopim v globlje v svojo resničnost, se vzpostavijo med menoj in svetom vezi, ki so kompleksnejše od tistih v vsakdanjem življenju, čeprav niso absolutno drugačne.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani