nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Opozicijske stranke morajo predvsem priznati, da obstajajo tudi shujšani Vojvodinci, da imajo ti Vojvodinci gospodarstvo na psu, za kar nista kriva le Đerdap in Beograd, da se po ulicah ne cedijo ocvirki medu in klobase mleka, da so ljubosumni na ženske, da tamburaši in Cigani igrajo po restavracijah in ne za vsakim vogalom (in v sleherni duši), da so vodnjaki na vzvod in široke kmečke hlače samo še relikvije, da veliko banatsko kolo plešejo le še v folklornih društvih, da fantastična mladina namesto na vaške veselice hiti v Novo Zelandijo in Kanado, da je Madžarka lahko tudi (in tudi je), umetnica svetovnega formata, da vsi Vojvodinci ne obdelujejo zemlje jedoč slanino ob prepevanju starogradskih pesmi, ne meneč se za ponižujoče državne cene pšenice in koruze, da je v deželi polno narkomanov, manijakov in predvsem: vojnih zločincev.
Kajti: vsako lažno prikazovanje, ki vsebuje nekdanjo ikonografijo iz Sterijevih komedij - kar je pereč problem vojvodinskih strank in na
smešen način postaja vsebina njihove ideje, da si bo Vojvodina priborila avtonomijo (ali se odcepila), ravno najbolj zaradi močne nostalgije za minulimi časi skečev - pelje naravnost v preteklost in propad. Argumenti v prid avtonomije (ali odcepitve) se ne ustvarjajo z nostalgijo, ki je Beograd sploh ne dojema.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani